Kdo je hodil z Dalida?

Dalida (rojena kot Iolanda Cristina Gigliotti), pevka italijanskega rodu, rojena v Egiptu, ki je večino življenja preživela v Franciji; * 17. januar 1933, Kairo, Egipt, † 3. maj 1987, Pariz, Francija.

Dalida je bila ena najuspešnejših pevk v svetovnem merilu. Prejela je 55 zlatih plošč ter bila prva sploh, ki je prejela diamantno ploščo. Posnela je pesmi v več kot 10 jezikih, in sicer v francoščini, italijanščini, arabščini, nemščini, angleščini, hebrejščini, nizozemščini, grščini, španščini in japonščini.

Med njenimi najbolj poznanimi skladbami so: Avec le temps, Je suis malade, Paroles, Paroles (z Alainom Delonom), Il venait d'avoir 18 ans, Gigi l'Amoroso, Salma ya salama ...

Alain Delon, francoski filmski in gledališki igralec, * 8. november 1935, Sceaux, Francija, † 18. avgust 2024, Douchy-Montcorbon.

Delon je bil eden izmed najvidnejših evropskih igralcev in filmskih seks simbolov v 60., 70. in 80. letih dvajsetega stoletja. Najbolj je znan po svojih vlogah v filmih, kot so Rocco and His Brothers (1960), Il gattopardo (1963), Le samouraï (1967), Borsalino (1970), Soleil Rouge (1971), Zorro (1975), Monsieur Klein (1976), Trois hommes à abattre (1980) in Pour la peau d'un flic (1981).

Leta je 1985 je prejel Césarja za najboljšo moško vlogo v filmu Notre histoire. Leta 1991 je prejel francosko legijo časti. Na 45. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu je prejel častnega zlatega medveda, na filmskem festivalu v Cannesu pa je leta 2019 prejel častno zlato palmo (Palm d'Or).

Tekom svoje kariere je Delon sodeloval s številnimi režiserji, med drugim z Luchinom Viscontijem, Jean-Lucom Godardom, Jean-Pierrom Melvillom, Michelangelom Antonionijem in Louisom Mallejem. Kot pevec je Delon z Dalido posnel priljubljeni duet Paroles, paroles (1973). Leta 1999 je dobil švicarsko državljanstvo.

Christian Clodomir Martial Lamazière (22 August 1922 – 15 February 2006), better known as Christian de La Mazière, was a journalist and member of the Charlemagne Division of the Waffen-SS. He enlisted in the Charlemagne Division shortly before the Liberation of Paris in August 1944, fighting Soviet troops in Pomerania from February to March 1945 before his capture. Afterwards he was put on trial and sentenced to five years in prison, of which he served two. He then worked in public relations and journalism.

He is known for discussing his role in the 1969 documentary The Sorrow and the Pity. He wrote a memoir of his war experiences in 1972, Le Rêveur casqué, translated into English as The Captive Dreamer, and a second memoir, Le Rêveur blessé (lit. 'The Wounded Dreamer'). He also advised Gnassingbé Eyadéma, the president of Togo. De La Mazière moved to working as a journalist for the conservative Beta Press, Le Figaro Magazine and eventually Révolution Européenne.

Luigi Tenco (21 March 1938 – 27 January 1967) was an Italian singer-songwriter. He died on the night of 27 January 1967 after a performance at the Sanremo Music Festival. His death was ruled to be the result of suicide, but even decades later, a plethora of evidence in favor of murder was cause to reopen the investigation twice.

Richard Chanfray (dit Saint-Germain ou Richard Saint-Germain), né le 4 avril 1940 à Lyon et mort le 21 juillet 1983 à Ramatuelle, est une personnalité médiatique française, peintre, chanteur et acteur.

Il affirmait être le comte de Saint-Germain, aventurier prétendument alchimiste et immortel. Il est principalement connu pour avoir été pendant plusieurs années le compagnon de la chanteuse Dalida.