Kdo je hodil z Doda?

Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815–817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817–855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29. september 855.

Lotar je bil najstarejši sin karolinškega cesarja Ludvika Pobožnega (vladal 814–840) in Ermengarde Hesbajske, hčerke hesbajskega vojvode Ingermana. S svojima bratoma Pipinom I. Akvitanskim in Ludvikom Nemškim se je večkrat uprl svojemu očetu zaradi njegovih poskusov imenovanja njihovega polbrata Karla Plešastega za sodediča Frankovskega cesarstva. Po očetovi smrti sta Karel in Ludvik združila svoje sile proti Lotarju I., ki je nameraval prevzeti oblast v celem cesarstvu, in začela se je tri leta trajajoča državljanska vojna (840–843). Vojna se je končala s sklenitvijo Verdunske pogodbe o delitvi Frankovskega cesarstva, ki ga je združil njihov stari oče Karel Veliki, in položili temelje sodobne Francije in Nemčije.