Kdo je hodil z Gerswinde de Saxe?

Gerswinde est une concubine d'origine saxonne de Charlemagne. Elle donna naissance (vers 798 ?) à une fille, Adeltrude, sans doute la dernière fille de Charles, l'empereur ayant une cinquantaine d'années.

L'essentiel de ce que l'on sait d'elle tient dans une citation du contemporain du chroniqueur Eginhard : « [Karolus] habuit concubinas, Gersuindam Saxonici generis, de qua ei filia nomen Adaltrud nata est (...) ».

L'allégation selon laquelle elle était la fille de Widukind, roi des Saxons et principal adversaire de Charlemagne durant son règne, est purement gratuite.

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles I^er (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748, † 28. januar 814, Aachen.

Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg, in hkrati položil temelje sodobne Francije in Nemčije.

Na začetku je vladal kot sovladar z bratom Karlmanom I., po Karlmanovi nenadni smrti pa je postal nesporen vladar Frankovskega cesarstva. Do papežev je vodil enako politiko kot pred njim oče. Postal je njihov zaščitnik, uničil moč Langobardov v severni Italiji in vodil pohod proti muslimanom na Iberskem polotoku. Na vzhodu se je vojskoval s Sasi in jih začel pod grožnjo smrtne kazni pokristjanjevati, kar je privedlo do dogodkov, kakršen je bil pokol v Verdenu. Višek moči je dosegel leta 800, ko ga je papež Leon III. na Božični dan v stari baziliki sv. Petra kronal za cesarja Rimljanov, to je za naslednika vladarjev Rimskega imperija. V svojem kraljestvu je sicer še naprej vladal brez papeževega sodelovanja, a papeževo priznanje mu je v očeh sodobnikov dalo božansko legitimnost.

Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope (pater Europae), ker je prvi po propadu Rimskega cesarstva združil večino Zahodne Evrope. Njegova vladavina je spodbudila karolinško renesanso, obdobje odločnih kulturnih in intelektualnih dejavnosti v Zahodni cerkvi. Vsi cesarji Svetega rimskega cesarstva, do zadnjega cesarja Franca II., tako v francoskih kot nemških monarhijah, so imeli svoja kraljestva za nasledstvene države Karlovega cesarstva. Pravoslavna cerkev nanj gleda bolj polemično, predvsem zaradi podpore naukom rimskokatoliške cerkve in papeževega priznanja Karla in ne Irene Atenske za zakonitega naslednika Vzhodnega rimskega cesarstva. Spori v Cerkvi so bili prvi znaki razkola med Konstantinoplom in Rimom, ki se je končal z Veliko shizmo leta 1054.

Karel Veliki je umrl leta 814 po našem štetju. Kot cesar je vladal trinajst let. Sedaj je Karel pokopan v svoji prestolnici (Aachen-današnja Nemčija). Nasledil ga je sin Ludvik Pobožni.