Kdo je hodil z Mercedes de Acosta?

  • Isadora Duncan z datumom Mercedes de Acosta od ? do ?. Starostna razlika je bila 13 leti, 9 mesecev in 3 dni.

  • Marlene Dietrich z datumom Mercedes de Acosta od ? do ?. Starostna razlika je bila 9 leti, 9 mesecev in 26 dni.

  • Claire Charles-Roux z datumom Mercedes de Acosta od ? do ?. Starostna razlika je bila 16 leti, 1 mesecev in 9 dni.

Mercedes de Acosta

Mercedes de Acosta

Mercedes de Acosta (March 1, 1892 – May 9, 1968) was an American poet, playwright, and novelist. Although she failed to achieve artistic and professional distinction, de Acosta is known for her many lesbian affairs with celebrated Broadway and Hollywood personalities including Alla Nazimova, Isadora Duncan, Eva Le Gallienne, and Marlene Dietrich. Her best-known involvement was with Greta Garbo with whom, in 1931, she began a sporadic and volatile romance. Her 1960 memoir, Here Lies the Heart, is considered part of gay history insofar that it hints at the lesbian element in some of her relationships.

Preberite več...
 

Isadora Duncan

Isadora Duncan

Isadora Duncan (rojena Dora Angela Duncanon), ameriška plesalka, * 27. maj 1877, San Francisco, ZDA, † 14. september 1927, Nica, Francija.

»V sebi je imela nekaj viharja. Tudi če je obstala popolnoma na miru, se je zdelo, da se njeni lasje, njena obleka, celo zrak okrog nje premikajo, kot da bi se vihar, skozi katerega je tekla, ujel v njenih laseh«. Tako je opisala sodobnica ameriško plesalko Isadoro Duncan. Njeno dejansko ime je bilo Angela. Bila je sopotnica sodobnega simfoničnega izraznega baleta. Razvila je nov način gibanja, ki se je naslanjal na grški ideal lepote. Prva je plesala na klasično koncertno glasbo. Kot nasprotnica klasičnega baleta je poskušala oživeti ples antike.

Rodila se kot hči irskega izseljenca. Leta 1877 se je z družino vrnila v Evropo. Ko so se starši ločili, je živela s tremi brati in sestrami pri materi, ki je delala kot učiteljica glasbe. Živeli so revno, vendar je bila družinska atmosfera polna ljubezni, lepote in glasbe.

Že kot dvanajstletnica je imela poroko za nesmiselno. V svojih spominih je napisala: »Zaradi slabega položaja žensk in usode moje matere sem že takrat sklenila, da se bom celo življenje borila proti poroki in za žensko emancipacijo in za pravico vsake ženske, da rodi otroke kadar si zaželi.«

Že kot otrok je odklanjala klasičen balet in razvila lasten stil plesa. Z 12. leti je spremenila ime v »Isadora«. Prve nastope je imela v Čikagu in New Yorku, vendar je imela le malo uspeha. Po prihodu v Evropo je doživela prvi uspeh v Londonu. Uspešni nastopi so se nadaljevali v Parizu. Pot jo je vodila preko Berlina in Moskve nazaj v Pariz. Na turnejah je prepotovala pol Evrope in nastopala v prestolnicah južne in severne Amerike.

Skupaj s svojo sestro Elizabeto Duncan (1874 – 1948) je leta 1904 ustanovila v Grunewaldu pri Berlinu plesno šolo internatnega tipa. V tej šoli naj bi se otroci brezplačno šolali od rosne mladosti po njenih načelih. Telo, duša in duh učenk se naj bi enako razvijali. Šola se je preselila najprej v Darmstadt, nato pa v Salzburg in kasneje v München.

Pri njenih nepozabnih nastopih je pritegnila publiko od prvega trenutka. Pojavila se je pred modrim zaslonom in ostala daljši čas nepremično. Pri prvih taktih glasbe se je približala rampi in držala kot pri kronanju roke nad glavo toliko časa, da je obvladala vse gledalce. Plesala je brez steznika in bosa v rimsko-grških oblačilih, v hitonu in tuniki, ki so odkrivala roke in noge. Pri skokih in vzpenjanju je gibe tako poudarila, da je bilo videti, kot da lebdi in leti in da je izgubila vsako povezavo s tlemi.

V Berlinu se je zaljubila v britanskega igralca, režiserja in scenografa Gordona Craiga (1872 – 1966). Postal je njen življenjski sopotnik, poravnala je njegove dolgove in plačevala račune. Leta 1906 je rodila hčer Deidre. Po enem letu ji je povedal: »Ne more trajati večno.«

Po Gordonu Craigu je bil v letih 1910 – 1913 njen življenjski sopotnik Paris Singer (1867 – 1932). Njej in njenim učenkam je uredil vilo na francoski Rivieri. Leta 1911 je rodila drugega otroka Patrika.

Njena sreča se je končala 19. aprila 1913, ko sta v Seni utonila njena otroka. Po smrti otrok je Isadora začela piti, zredila se je in je izgubila telesno privlačnost. Resignirano se je šalila: »Imam rada krompir in mlade moške«.

Leta 1922 se je 44-letna Isadora poročila v Moskvi s 26-letnim ruskim pesnikom Sergejem Aleksandrovičem Jeseninom. Bil je pijanec, živel v senci slavne žene, se z njo prepiral in pretepal. V Sovjetsko zvezo se je vrnil sam in se obesil v sobi, v kateri sta preživela medene tedne. Od njunih treh otrok je sin umrl kmalu po rojstvu.

Isadora Duncan je stara 50 let zelo dramatično umrla 14. septembra 1927. Ko se je s spremljevalcem hotela odpeljati na sprehod v odprtem Amilcaru, se je njen dolg, rdeč, svilen šal zapletel v napere kolesa in sunek ji je zlomil vrat.

Njena življenjska zgodba je posneta v filmu »Isadora« z Vanesso Redgrave v glavni vlogi.

Preberite več...
 

Mercedes de Acosta

Mercedes de Acosta
 

Marlene Dietrich

Marlene Dietrich

Marie Magdalene Dietrich, dite Marlene Dietrich [maɐ̯ˈleːnə ˈdiːtʁɪç] (parfois francisé en Marlène Dietrich [maʁlen djetʁiʃ ]), née le dans l'arrondissement de Schöneberg, à Berlin, et morte le à Paris 8e, est une actrice et chanteuse allemande naturalisée américaine.

Après s'être destinée à une carrière musicale dans un premier temps, elle se tourne vers le théâtre et le cinéma au début des années 1920. Lancée par le film L'Ange bleu de Josef von Sternberg, produit par l'Universum Film AG en 1930, elle est repérée par le studio américain Paramount et poursuit sa carrière à Hollywood. Sa collaboration artistique avec Josef von Sternberg produit sept films dont Morocco (1930), Shanghaï Express (1932) ou L'Impératrice rouge (1934), faisant de l'actrice l'incarnation parfaite de la femme fatale.

Par la suite, elle tourne avec les plus grands réalisateurs, dans divers genres de films. La comédie avec Ernst Lubitsch (Angel, 1937), René Clair (La Belle Ensorceleuse, 1941) ou Billy Wilder (La Scandaleuse de Berlin, 1948), le western avec George Marshall (Femme ou Démon, 1939) ou Fritz Lang (L'Ange des maudits, 1952), le film policier avec Alfred Hitchcock (Le Grand Alibi, 1950), Billy Wilder (Témoin à charge, 1957) ou Orson Welles (La Soif du mal, 1958).

Elle s'engage contre le nazisme dès les années 1930, et participe activement à la Seconde Guerre mondiale entre 1944 et 1945, rendant célèbre la chanson Lili Marleen, et obtenant en 1947 la médaille de la Liberté, plus haute distinction militaire américaine que peut recevoir un civil. Alors que ses rôles au cinéma se font moins nombreux, elle se tourne vers la radio puis vers le music-hall, faisant le tour du monde avec son tour de chant entre 1953 et 1975. Pour protéger son image, elle vit les quinze dernières années de sa vie recluse, dans son appartement du 12, avenue Montaigne à Paris, refusant de se faire photographier, tout en restant présente médiatiquement.

Marlene Dietrich marque aussi son époque par son style et son élégance au cours de ses apparitions publiques, s'habillant chez les grands couturiers français, notamment Hermès, Dior, Chanel ou Balenciaga. Surnommée « L'Ange bleu » ou « La Vénus blonde », elle est classée en 1999 par l’American Film Institute à la neuvième place des actrices de légende.

Preberite več...
 

Mercedes de Acosta

Mercedes de Acosta
 

Claire Charles-Roux

Opis bo kmalu dodan.