Kdo je hodil z Ana Jelovšek?

Ana Jelovšek, šivilja in ljubica Franceta Prešerna, mati njegovih treh nezakonskih otrok, * 6. julij 1823, † 18. november 1875.

Rojena je bila v revni družini, njena krstna botra je bila mati Julije Primic. Veljala je za lepo, a vihravo dekle, ki je na moč ugajala številnim moškim. France Prešeren jo je spoznal pri Blažu Crobathu in sprva do nje gojil ljubezenska čustva. Ko je rodila prvega otroka, Terezijo, pri šestnajstih letih, ga je dala v rejo in nepopravljivo spremenila Prešernov odnos do nje. O Prešernu je leta 1903 izdala knjigo Spomini na Prešerna.

France Prešeren (tudi France Prešerin, nemško Franz Preshern) () [francè prešérən], slovenski pesnik in odvetnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

France Prešeren se je rodil v kmečki družini. V osnovni šoli je bil tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. Po uspešno zaključenem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal kot odvetnik. V tem času je napisal večino svojih pesmi, pri pisanju katerih ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev.

Življenjska pot pesnika, nesrečno zaljubljenega v bogato Primičevo Julijo, ki ji je posvetil Sonetni venec (1834) in nekatere druge ljubezenske pesmi, je bila polna raznovrstnih preizkušenj. Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, kot pesnik pa v času svojega življenja ni bil priznan. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z alkoholom, ki je nazadnje povzročil njegovo smrt.

Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica, napisane leta 1844, je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva kot Ta veseli dan kulture.