Kdo je hodil z Duncan Grant?

Duncan James Corrowr Grant (21 January 1885 – 8 May 1978) was a Scottish painter and designer of textiles, pottery, theatre sets, and costumes. He was a member of the Bloomsbury Group. His father was Bartle Grant, a "poverty-stricken" major in the army, and much of his early childhood was spent in India and Burma. He was a grandson of Sir John Peter Grant GCMG KCB, 12th Laird of Rothiemurchus and sometime Lieutenant-Governor of Bengal.

David Garnett (9 March 1892 – 17 February 1981) was an English writer and publisher. As a child, he had a cloak made of rabbit skin and thus received the nickname "Bunny", by which he was known to friends and intimates all his life.

John Maynard Keynes, 1. baron Keynes iz Tiltona, CB FBA, angleški ekonomist, * 5. junij 1883, Cambridge, Anglija, † 21. april 1946, Vzhodnji Sussex, Združeno Kraljestvo.

Keynes je bil eden najpomembnejših britanskih ekonomistov in političnih teoretikov moderne dobe, ki je s svojimi idejami temeljito spremenil teorijo in prakso makroekonomije ter ekonomske politike vlad. Kot šolan matematik je nadgradil in izpopolnil prejšnje delo o vzrokih poslovnih ciklov. Kot eden najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja je napisal dela, ki so osnova za smer, znano kot keynesijanska ekonomija, in njene različne veje. Njegove ideje, preoblikovane v novi keynesijanizem, so temeljne za prevladujočo makroekonomijo. Znan je kot »oče makroekonomije«.

V času velike gospodarske krize v tridesetih letih 20. stoletja je Keynes vodil revolucijo v ekonomskem razmišljanju in izzival ideje neoklasične ekonomije, ki so trdile, da bodo prosti trgi kratkoročno in srednjeročno samodejno zagotovili polno zaposlitev, če bodo delavci prilagodljivi v svojih plačnih zahtevah. Trdil je, da skupno povpraševanje (skupna poraba v gospodarstvu) določa splošno raven gospodarske aktivnosti in da neustrezno skupno povpraševanje vodi v daljša obdobja visoke brezposelnosti, obenem pa nizke plače in stroški dela gospodarstvu ne pomagajo k polni zaposlenosti. Zavzemal se je za uporabo fiskalne in denarne politike za ublažitev škodljivih učinkov gospodarskih recesij in kriz. Po krizi leta 1929 se je Keynes odvrnil tudi od temeljnega stebra neoklasične ekonomije: proste trgovine. Kritiziral je Ricardovo teorijo primerjalnih prednosti (temelj proste trgovine), saj je njene začetne predpostavke ocenil kot nerealistične, in postal dokončno protekcionističen. Te ideje je podrobno predstavil v svojem glavnem delu Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja, ki je bilo objavljeno leta 1936. Od sredine do poznih tridesetih let 20. stoletja so vodilna zahodna gospodarstva sprejela Keynesova priporočila. Skoraj vse kapitalistične vlade so to storile do konca dveh desetletij po Keynesovi smrti leta 1946. Kot vodja britanske delegacije je Keynes sodeloval pri oblikovanju mednarodnih gospodarskih institucij, ustanovljenih po koncu druge svetovne vojne, vendar jih je zaradi več vzrokov zavirala ameriška delegacija.

Keynesov vpliv se je začel zmanjševati v sedemdesetih letih 20. stoletja, deloma kot posledica stagnacije, ki je v tem desetletju zajela angloameriška gospodarstva, deloma pa zaradi kritik Miltona Friedmana in drugih monetaristov, ki so nasprotovali možnosti vlad, da bi regulirale poslovni cikel s fiskalno politiko. Začetek svetovne finančne krize v letih 2007 in 2008 je ponovno obudil Keynesove zamisli. Keynesijanska ekonomija je predstavljala teoretično podlago za ekonomske politike, ki so jih kot odgovor na krizo sprejeli predsednik ZDA Barack Obama, predsednik vlade Združenega kraljestva Gordon Brown in drugi voditelji vlad.

Ko je revija Time Keynesa leta 1999 uvrstila na svoj seznam najpomembnejših ljudi stoletja, so o njem zapisali, da je »njegova radikalna ideja, da bi vlade morale porabiti denar, ki ga nimajo, verjetno rešila kapitalizem«. Časnik The Economist je Keynesa označil za najbolj znanega britanskega ekonomista 20. stoletja. Obenem je bil Keynes tudi javni uslužbenec, direktor Centralne angleške banke in del Bloomsburyjeve skupine intelektualcev.

Giles Lytton Strachey, né le 1^er mars 1880 à Londres en Angleterre et mort le 21 janvier 1932 à Ham dans le Wiltshire en Angleterre, est un écrivain et critique britannique. Il a établi une nouvelle forme de biographie, dans laquelle l'interprétation psychologique et la sympathie se doublent d'humour et d'irrévérence.

Vanessa Bell, née Vanessa Stephen (Londres, 30 mai 1879 – Charleston Farmhouse, Sussex, 7 avril 1961), est une peintre et architecte d'intérieur britannique. Elle appartient au Bloomsbury Group et est la sœur aînée de l'écrivaine Virginia Woolf.

Adrian Leslie Stephen (27 October 1883 – 3 May 1948) was an English author and psychoanalyst who was a member of the Bloomsbury Group and the younger brother of Thoby Stephen, Virginia Woolf and Vanessa Bell. He and his wife, Karin, became interested in the work of Sigmund Freud, and were among the first British psychoanalysts.